petek, september 29, 2006

29.9.2oo6 Nogomet - izenačeno in napoved občnga

Velika dvorana Srednje Šole Jesenice.
Črni: Keglo, Bufta, Erik, Ugi in Berti
Beli: Jenki, Balki, Kralj, Čizi in Bako
Pem še vedno okreva po operaciji.Fičo na šihtu. ....
Izenačeno število igralcev ekip in izenačena tekma od začetka do konca. Veliko prostora in ogromno priložnosti za gol. Bolj ko je šla rekreacija proti koncu bolj se je poznala utrujenost in zaradi tega so se pojavljale napake. Prvo večjo so kaznovali Črni - streljal je Bufta, žoga se je izmuznila med vratnico in Balkijem na drugo stran kjer Bertiju ni bilo teško doseči gola. Potem je Bako izkoristil podajo nasprotnega vratarja in z lepim preigravanjem in še lepšim zaklučkom izenačil na 1:1. Ne dolgo od tega je Kralj povedel Bele v vodstvo, izkoristil je podajo Balkija. Po tem golu so se Beli totalno posvetili obrambi in Črni so teško prišli do čistega strela. Vseeno pa jim je uspel preobrat.Najprej je Keglo izenačil potem pa Berti povedel Črne v vodstvo. Beli so začeli malo bolj napadalno in to se jim je obrestovalo, Bako je z lepim strelom izenačil na 3:3.
Občni zbor je 5.10.2oo6.
Naš bivši član Dejan Justin - Deisy kanididira za župana mesta Jesenice - bo dau za golaž !
Naš član Erik Zupančič je na listi za svetnika.
GLASUJTE ZA NAS !!!

torek, september 26, 2006

25.9.2oo6 Dvoranski hokej na Čufarju

Na prvem terminu se je zbralo 10 članov od dvanajstih, če Šturca sploh štejemo za člana. Ni nam znano zakaj se kljub napovedi Vindišar ni udeležil termina.
Ekipe sta si izbrala Gaber in Rok.
Rdeči: Slavc, Raza, Dino, Bako in Gaber
Rumeni: Bufta, Kralj, Žnidar, Rok in Keglo
Keglo je zamudil na termin, nič novega bi rekli - to pot je zamudil celih 55 minut in še prispeval slabšemu rezultatu Rumenih.
Tekma lepa za oko, tempo primeren prvemu terminu. rumeni so večji del tekme vodili, a ne več kot za tri štiri gole. Izenačeni ekipi sta naredili zanimivo končnico, v kateri je Rdečim uspelo izničiti zaostanek treh golov. Redni del se je tako končal z neodločenim rezultatom, v podaljšku pa več od vratnice nismo videli.
Raza nas je počastil ob rojstvu svojega sina, mi pa smo ga nagradili z darilnim bonom.
Na naslednjem terminu pričakujemo vodjo lokala, lokala v katerem smo najbolj vztrajni zdržali tja do pol dvanajste ure.

petek, september 22, 2006

Nogomet - tudi Črni do prve zmage !

Samo dva odsotna !

Druga tekma za prvaka sezone med Črnimi in Belimi. Beli kompletni pri Črnih manjkala Pem in Đozi.
Dolgo časa je bilo 0:0 potem pa je Oto je pripeljal Bele do prvega in edinega vodstva, kmalu za tem pa je izenačil Mejač ki je nastopal za Črne. Črni so preko Erika prišli do dveh golov prednosti in prednost so znali obdržati do konca.
Izpostavimo: Erik tri gole, Bufta požrtvovalno v obrambi in gol iz voleja v vinkl, Keglo po veliki napaki v obrambi poškodoval svojega igralca (on se ne strinja s tem), Ugi zaradi poškodbe daljša pavza, Oto dva gola, Fičo zdržal celo tekmo.
Vodstvo srednje šole nas je dalo v dve manjši garderobi, nista ravno primerni, sta v katastrofalnem stanju.

Jutri MAX piknik !

Prijave v MAX-u.

Dedci 3000 SIT in deklice 2500 SIT prijavnina.
Igral bomo palinčke KUBB - državno prvenstvo - kao. ....

torek, september 19, 2006

Tradicionalni nogometni piknik-IV (zadnji del)

Pa potopis zaključimo še iz perspektive trpeče posadke. Kot rečeno je po hudih vodnih mukah sledilo izkrcanje na našo ljubo sosedo Hrvaško (hvala bogu, da se je incident na Hotizi zgodil kasneje). Največji hec je v tem, da posadka sploh ni vedela da blodi po sovražnem ozemlju in se je na moč čudila, čemu toliko avtomobilov s tablico KA (Karlovac). Po nekaj 100 m razkazovanja svojih mišičastih teles, se jima je le posvetilo, da gozdovi in travniki še zdaleč niso tako lepo kot v naši Sloveniji, in da je ta neprijetna dežela gotovo sosednja Hrvaška. Ker sta se hotela še dokončno prepričati, sta med potjo ustavljala voznike v os. vozilih, ki pa so se očitno zbali dveh skoraj golih goril (oba sta bila le v kopalkah, Berti pa tudi v tenis copatih) in so brez pomišljanja vozili dalje. Seveda sta jih pospremila s kakšno psovko in iztegnjenim sredincem in nadaljevala svojo pot proti celini sovražnega ozemlja. Da je ta dežela zares neprijazna, kažejo porezani podplati soborca Bufte, ki pa je s solzami v očeh nadaljeval z osvajalnim pohodom. Bertiju je bilo seveda laže, saj je lahkotno posakoval v svjoh tenis copatih in mislil na Metliško črnino in čevape.
Končno sta prispela do prvega zaselka, ob njunem prihodu pa so se vaščani hitro poskrili v koče, zaklepali vrata in zapirali polkna. Tudi to ju ni ustavilo in sta meni nič tebi nič pozvonila pri prvih vratih, prestrašeni gospodar koče pa je k vratom poslal svojega sinka. Ko je le-ta ugotovil da gre za povsem miroljubni, premraženi bitji, je le prišel na prag hiše in tako je stekel dialog. Nagcem je prijazno ponudil telefon (v garaži, ker v bajto nista smela) in takoj se je pojavil problem-koga poklicati. Edina številka, ki jo je Berti ta čas imel v spominu je bila številka Max bara-čudno mar ne? Oglasila se je Jery in uspela od Enikota dobiti Bakotov GSM. Ko je že kazalo, da se bosta počasi rešila iz neprijetne situacije, pa je bil Bako seveda nedosegljiv. Prijaznega Hrvata, sta izprosila, da ju zategne do meje in pri tem storila kapitalno napako št. 2. Hrvaški mejni organi niso bili niti slučajno pripravljeni na nepričakovan obisk, ki jim je povzročil ogromno dodatnega dela (po moje sva bila edina tujca v zadnjih letih na tej meji). Pričela se je telefonijada, sem pa ke, premražena posadka pa je dobila svoje mesto v sobici kontejnerja, kjer je prijazen policist celo vključil gretje in jima ponudil jabolka. Za hip sem pomislil na sneguljčico, pa sem na koncu vseeno zagrizel v kislo jabolko iz dežele Hrvaške. Po cca 1 uri je prišla depeša, naj sumljivi osebi takoj pripeljelo na glavni mejni prehod Vinica. Pa smo šli- Berti , Bufta in nekaj oboroženih policistov.
Na Vinici se je ponovno pričela telefonijada in na vprašanje: čemu takšna panika, nama je prijazen policist odgovoril, da bi lahko bila tudi diverzanta, katerih obleko bi dostavil nekdo drug. Kar prebledela sta, in s težavo zadrževala smeh. Končno je jeep le speljal proti naši domovini in Buftijevi razrezani podplati so poskočili po slovenskem asfaltu. Seveda, je tudi naš policistt želel spregovoriti besedo ali dve z golima osebama, medtem ko je mlada blontna policistka poželjivo obračala oči in si ogledovala zdaj enega zdaj drugega. Tudi Berti se je predal sanjarjenju o unifomiranki, pa o lisicah, ipd, a ga je iz sanj predramil prihod rešitelja Berlota. S tem se je na nek način drama srečno končala, po poti domov smo pobrali še reševalno posadko Denis & Denis in veselo vkorakali v camp, kjer so ostali-trdno prepičani, da se izgubljenca veselo zabavata v enem izmed gostilen v kraju Miliči- brezskrbno popivali in mlatili čevape. Sestradane posadke reševalcev in reševancev so se jim pridružile in v tem tempu smo nadaljevali še dolgo v noč- (eni dlje, drugi pamalo manj dlje).

Pa srečno!

petek, september 15, 2006

14.o9.2oo6 Nogomet - odigrana prva tekma !

Odprla so se vrata telovadnice in na sporedu je bila prva tekma za prvaka sezone med Čnimi in Belimi.
Prisotnih šest Črnih (Ugi, Bufta, Đozi, Erik, Keglo in Berti) in štirje Beli (Mejač, Kralj, Čizi in Bako). Žreb je določil Bertija, da mora nastopiti v Belem dresu in ravno on je na koncu zapečatil usodo Črnih.
Začelo se je z močnim tempom, igralci obeh ekip so veliko tekli in si ustvarjali lepe priložnosti. Ugi je poskrbel, da sta bila on in Bako več kot deset minut v golu. Zaradi slabih izkušenj z menjavami on ne bo več napovedoval menjav.
Prvi so povedli Črni - kot kum kuma je Berti pustil Bufto da strelja in žoga je presenetila še vratarja 1:0. Nato se je rezultat obrnil še 3x, najprej so 2x zadeli Beli, potem pa 2x Đozi, na koncu pa še 2x Beli. Črni so zadnjih 5-10 minut pritiskali, a jim niso prišli do željenega izenačujočega gola. Na koncu so slavili Beli z rezultatom 4:3.
To pot smo lokal zapustili pred polnočjo.

Tradicionalni nogometni piknik- III.del

Medtem, ko sta se specialca izkrcala na Hrvaško obalo se je v kampu začela odvijati reševalna akcija.
Krizni štab je sestavil tri skupine, ena se odpravi peš ob reki po Slovenski obali, druga skupina z avto po glavni cesti, tretja pa naj bi šla z raftom od štarta do cilja.
Organizator "potopa" ni imel nobenega rafta, zato so raft morali še poiskati. Berlot je s svojimi rejli izkušnjami večkrat prečesal cesto od štarta do cilja. Keglo in Bako sta se odpravila peš ob reki Kolpi. Bako je bil totalno neprimerno obut in je že po parih metrih zagazil s papučami v blato, no tudi če bi bil v kaj drugega obut bi zagazil v blato. Drugače pa sta bila pohodnika opremljena z naglavnimi svetilkami in eno malo večjo ročno baterijo oz. reflektor. Prvi del kolovoz in se je bilo potrebno izogibati le kaki večji luži ali blatu. Na vsakih 30 do 50 metrov sta glasno klicala Bertija. Po kakih štirih kilometrih se je kolovoz spremenil v gozdno pot, ta pa po parih metrih v vukojebino, en kup podrtega drevja in ležočega vejevja, skoraj da neprehodno ozemlje. Vmes, ko sta prišla do telefonskega signala je Keglo poklical 113, gospodu na drugi strani je razložil da dva člana ekipe nista prišla do cilja in da sta eno uro pogrešana, obenem pa ga je prosil, da nam sporočijo v primeru če se junaka kje pojavita. Kake pol urce pozneje je zazvonil telefon, na drugi strani se je oglasil pomirujopč glas "sta v koplalkah na meji - Vinica". Denis i Denis sta vsa zadovolnja zavila ostro desno v klanec, po kakih 100 metrih prišla do travnika, ki je bil dodobra prepojen z roso. Na drugi strani travnika zopet v gozd in po klancu navzgor, vmes sta imela bistroumne odločitve kako nadaljevati pot. Potem sta pot nadaljevala po gozdu po klancu navzgor. Kar naenkrat sta se znajdla v vasi Miliči, kot da nebi imela dovolj vsega je obema crknila baterija in edino kar sta lahko naredila je bilo to, da se po cesti odpravita naprej. Potem pa še eno presenečenje - zaustavila sta avto in notri so bili: Berlot, Bufta in Berti.

torek, september 12, 2006

Tradicionalni nogometni piknik- nadaljevanje II.dela

No pa nadaljujmo tam kjer smo končali. Ob veselem pogovoru in vztrajnem kombiniranju Metliške črnine (by the way: ipak gre za kraljico vina) ter borovničk, se pojavi tudi večna uganka Keglo, ki se je takoj pridružil omizju in skušal v čimkrajšem času nadoknaditi zamujeno. Verjeli ali ne, to mu je tudi uspelo. Čas je neusmiljeno tekel in ker nas je čakala še kakšna urica ali dve veslanja smo, kar se da hitro naložili čolne, se zbasali v kombi, nekateri najbolj zagreti, pa so svoje čolne testirali že kar med prevozom na štartno mesto. Tudi na poti tja, nas je spremljala okrepčilna pijača (beri: borovničke), ki smo si jo veselo podajali iz kombija na prikolico, pa nazaj, pa spet na prikolico, pa spet nazaj, itd, itd. Sledil je veličasten štart, ki je trajal le nekaj zavesljajev, saj nas je preveč podcenjevana Kolpa z lahkoto pometala iz kanujev. Ponovno vkrcanje pa je bilo več kot enostavno. Nihče ne ve kako, ampak končno nam je le uspelo in počasi smo se začeli pomikati po reki navzdol. V zahrbtni reki so kmalu končale prve mikice, pa baseball kapce, pa šipca od očal, pa cela očala, pa vmes seveda mi. In ker tako ni šlo več naprej, smo v kanujih naredili ene par rošad - Brun se je presedl k Bakotu, izkušeni Bufta (vojak Titove mornarice) pa k Bertiju. No poooool se je pa začelo. Enojni dvojec Berti - Bufta je imel hude težave s krmiljenjem in se je po nekaj 100 metrih odločil, da odvesla k obali in ugotovi vzrok.
Ostali čolni so se počasi oddaljili, le Brun in Bako sta še nekaj časa zaskrbljeno opazovala dogajanje za njima. Ker ste računala, da bodo izkušnje iz raftanja po Savi in Soči, dovolj za odpravo težav, sta se tudi onadva odpravila naprej. Dejansko so izkušnje en drek pomagale in
posadka se je hudo mučila s črpanjem vode iz čolna ter ponovnim vkracanjem vanj. Enostavno ni in ni šlo. Ko je že izgledalo, da vode v čolnu ni več in je en član posadke že previdno sedel, je drugi član (beri Bufta) ob vkrcanju, čoln z otročjo lahkoto ponovno prevrnil in spet sta bila na začetku.
To se je ponavljalo in ponavljalo, dokler naš Bufta ni izrekel magičnih besed: NA DRUGI STRANI VIDIM PLITVINO, ODPLAVAJVA ČEZ !. In to je bila kapitalna napaka. Ob preveliki dozi Metliške črnine in borovnič, so nazadnje odpovedale še orientacijske sposobnosti, kljub temu, da je bil Bufta ne vem kakšen prvak v "lovu na lisico". O poznavanje geografije pa tudi ne bomo zgubljali besed. Skratka, tudi plitvina ni prav nič pomagala, voda je vztrajno drla v čoln, posadka pa je bila že precej izmučena in prezebla. Ni ji ostalo drugega, kot izkrcanje, kam drugam kot pa na HRVAŠKO !!
Se nadaljuje...


lp/Berti

ponedeljek, september 11, 2006

9.9.2oo6 Tradicionalni nogometni piknik - II.del

Drugi del je še v pisanju, ampak avtor že vnaprej opozarja vse, ki imate težave s srcem ali živci, da je branje nadaljevanja na lastno odgovornost. Prijetno kramljanje ob vincu in lahkotno zibanje po valovih Kolpe, se je namreč sprevrglo v neverjetno dramo, ki bi se lahko končala tudi tragično....

9.9.2oo6 Tradicionalni nogometni piknik

Kateri tradicionalni piknik je bil to se še menimo - zgodovina rekreacijske skupine nogomet še ni napisana.
V soboto malo pred deveto uro se je zbrala prva skupina. Po jutranjem kofetku in zajtrku v MAX-u so se Čizi, Erik in Bako odpravili na pot - smer Avto camp Adlešiči. Urco za nim naj bi štartali še ostali, a smo že zjutraj zvedeli da je zbolel član Kralj in otrok od Otota, tako da se te dva nista udeležila piknika. Dobili smo vsaj eno zamenjavo, pridružil se nam je podporni član Brljo. Torej ob 10h se je na pot odpravila še druga skupina Berti, Bufta in Brljo. Seveda ne smemo pozabiti na Keglota, ki pa se je na pot odpravil neke iz štajerskega konca.
Prva skupina je imela en postanek več, tako da jih je na drugem postanku ujela druga skupina. Ustavili smo se pr Danic (oštarija v Novem Mestu) - morte probat mošt iz Vipave.
Kako urco pozneje smo bili v Adlešičih - zelo lep piknik plc oz. avto camp. Reka Kolpa, sonček, "oštarija", ... Keglo je bil še nekje na poti, zato smo ga ob pijači počakali. Večina nas je iz piva presedlala na Metliško črnino in borovničke (dobitna kombinacija).
Se nadaljuje ...

petek, september 08, 2006

Črni - pokalni zmagovalec !

Včeraj so v lepem sončnem popoldnevu lahko mimoidoči gledalci spremljali odločilno tekmo za pokalnega zmagovalca med ekipami Črnih in Belih.
Tekmo je zaznamovala rekordna udeležba igralcev, 5 Črnih in 4 Beli, ter en nedefiniran. Erik je prišel čisto na koncu, Ugi pa enkrat vmes in še enkrat še bl na koncu.
...
Že na prvih dveh tekmah so do prvega vodstva prišli Beli in tudi tokrat ni bilo nič drugače, dva gola Belih v uvodnih minutah. Večji del tekme je pripadel Belim , v prvem polčasu so bili Črni totalno razigrani, je pa res da Beli več kot dva gola niso mogli zabiti. Mogoče je to prvi pokazatelj kako obrambna je ekipa Belih v tej sezoni in kako napadalna Črna. V prvem delu je potrebno izpostaviti obrambe Bufte, ki je v dveh primerih s požrtvovalno igro rešil dva zadetka. Beli so bili mnjenja, da sta bili ti dve obrambi v nesoglasju s pravilnikom in da so bili oškodovani za dva prosta strela na nebranjen gol.
V drugem polčasu pa so Beli iz svoje obrambne igre hoteli narediti nekaj več in so stisnili Črne pred njihov gol. Črni so uspešno branili in iz protinapadov ustvarjali lepe priložnosti. Zadnjih petnajst minut pa jim je uspelo nemogoče, najprej so izid izenačili in držali igro v svojih rokah (dovolj jim je bil že neodločen rezultat. Beli so še enkrat izid preobrnili v svojo korist, a ne za dolgo. Črni so še enkrat izenačili in v zadnijh desetih minutah zabili še tri gole, za končno zmago na tekmi 6:3 in za osvojitev pokala.
Ponovila se je zgodba iz lanske sezone ko so Črni vodili 1:0 potem pa so Beli osvojili pokal z dvemi zaporednimi zmagami.
Vsi prisotni športni novinarji se strinjajo da je bil igralec zadnje tekme Bufta, ki je bil svetla točka Črnih v obrambi in odlično sodeloval z napadom (dva gola).
Keglo in Ugi pa ostajata sama v boju z osvojenimi lovorikami. V zadnjih sezonah odkar se vodi statistika, sta edina ki sta bila v vseh zmagovalnih ekipah.
Na današnji tekmi so za Črne nastopali: Berti, Đozi, Bufta, Čuro in Keglo, za ekipo Belih pa: Mejač, Kralj, Čizi, Bako in tujec Pero.
Na pijači po tekmi smo se pogovorili nogometnem pikniku ki bo to soboto nekje ob Hrvaški meji - PIKNIK BO, udeležba pa bo za to ekipo verjetno slaba (8). Večer se je nadaljeval v našem priljubljenem lokalu, kjer nas je Pero počastil s pico (mogoče je tut Berti dal kj zravn), potem pa so padale runda za rundo. Zmeraj pametnejši smo bili in tako so padli predlogi za spremembo pravilnika. En predlog je bil:"Določi se vikend v letu za nogometni piknik, tako da je datum vedno določen v naprej. Takrat se zapravi ves klubski denar ki ga imamo na zalogi. Sezono začnemo z nulo." Nekateri so se strinjali, nekateri so bili modro tiho, odločno proti pa je bil blagajnik Keglo, ki se nikakor ne more strinjati z nepremišljenim zapravljanjem denarja.

petek, september 01, 2006

31.08.2oo6 Druga tekma - zmaga Črnih

Na Lipcah se je zbralo devet igralcev in nekaj gledalcev, ki pa so se menjali na tribuni. Zaradi premajhne udeležbe se je Črnim pridružil Balki. Ugi je imel nekajminutno zamudo in ker ni hotel kvariti razmerja na igrišču se tekme enostavno ni udeležil. Kasneje je celo zapustil tribuno. Na koncu smo morali vrniti obe steklenici Uniona, no eno smo zlili preč, ker je imelo pivo iz te steklenice zelo čuden okus.
Pa se vrnimo k tekmi. Na eni strani so bili
Beli: Čizi, Oto, Košir in Bako
na drugi pa
Črni: Bufta, Keglo, Balki in Berti, petnajstminutno zamudo je imel Erik.
Takoj po sodnikovem pisku so Beli prišli v vodstvo. Igra se je razživela, priložnosti na obeh straneh, zadevali so tako Beli kot Črni. Na koncu prvega polčasa je bilo 3:2 za Bele, ki so v tem delu imeli več od igre (nisem čist zihr da je blo 3:2).
V drugem delu so Beli dosegli še en gol, predvsem se je Oto izkazal s svojim preigravanjem, vendar brez zadetkov se ne da zmagati. Črni so strnili svoje obrambne vrste in z lepimi protinapadi in unčikovitimi podajami, ter streli prišli do izenačenja, kasneje pa neulovljivega vodstva. Belih ni bilo več v obrambo. Končni razultat tekme 10:4 v korist Črnih.
10 minut pred koncem je Oto moral zapustiti igrišče zaradi bližnjega srečanja z Balkijem. Predvsem v drugem delu, ko se je trava zarosila se je izkazalo kaj naredijo kopačke na travnati podlagi. Dva igralca belih sta igrala v teniskah.
Član Keglo si je po tekmi zaslužil piko, nedopustno je da pozabiš dres v garderobi, za nameček je pustil celo torbo v kateri sta bila dva dresa - na srečo je član Bufta našel torbo in rešil klubsko imetje.